Koncepti Nacional-socializma in krščanstva so nezdružljivi. Krščanske cerkve so zgrajene na negotovosti ljudi in poskušajo obdržati negotovost pri čim večjem delu populacije saj le tako lahko ohranijo svojo moč .V nasprotju z krščanstvom pa nacional-socializem temelji na znanstvenih osnovah. Krščanstvo ima nespremenljiva pravila katera so nastala pred 2000 leti in ki so se iskristalizirala v dogme katere so nezdružljive z realnostjo. Nacional-socializem pa mora po drugi strani vedno organiziran po najnovejših znanstvenih spoznanjih če hoče izpolniti svoj namen v prihodnosti.
Krščanske cerkve so vedno prepoznavale nevarnost ki je temeljila na znanstvenim spoznanjem. In zato so ogrožale obstoj znanosti in posledično poskušalo skozi pseudo-znanost kakršna je teologija znanost zatreti ali jo ”popraviti” skozi svoje dogme. Naša Nacionalsocialistična ideologija je tudi dosti bolj plemenita od krščanske, katera je v osnovi preuzeta od židovstva. Tudi to je eden od razlogov zakaj krščanska ne potrebujemo.
Nobeno živo bitje ne bi krščanstva poznalo če mu ga ne bi duhovniki predstavili že v njegovem ranem otroštvu. Tako imenovani dragi bog niti na eden način ne pripravlja mlade ljudi na življenje, temveč to na dvomljivi način, kljub svoji vsemogočnosti prepušča svojim duhovnikom. Torej če se mladi v prihodnosti naučijo več od krščanstva, katerega doktrina je močno izpod naše, bo krščanstvo izginilo samo od sebe.
Poleg tega je znano, da se pred začetkom današnjega štetja let(koledar) ni nič vedelo o tem krščanskem bogu in prav tako do tega trenutka večina prebivalcev zemlje se ni nikoli naučila nič o krščanstvu in zato je po krščanskem učenju zemlje prekleta od samega začetka.
Kadar mi Nacionalsocialisti govorimo o veri v boga, boga ne dojemamo tako kot kristjani in njihovi duhovni somišljenjiki kot bitje človeške oblike, ki sedi nekje na nebeškem svodu. Rajši odprimo ljudem oči o dejstvu, da se izven našega vesolja v večjem in pomembnejšem vesolju nahaja nepredstavljivo mnogo drugih teles, katera so prav tako kot sonce obkrožena s planeti in te planeti s svojimi lunami. In mi moč zakonov narave, zaradi katerih se vsi te planeti premikajo po vesolju, imenujemo vsemogočni ali bog. Trditev, da je ta svetovna sila obremenjena s usodo vsakega posameznega živega bitja, vsakega najmanjšega bacila na svetu ter da na njo lahko vplivamo s tako imenovanimi molitvami ali podobnimi nesmiselnimi stvarmi temelji na veliki meri naivnosti ali pa podjetni nesramnosti
Kot nasprotje temu, mi nacional-socialisti sami sebe zavezujemo na naravno življenje, biološko kolikor je le mogoče. Čim bolj podrobno prepoznamo in opazujemo zakone narave in življenja, težje bomo vstrajali stran od njih in bolj se bomo prilagodili volji vsemogočnega. Čim večji upogled bomo imeli v voljo vsemogočnega, večji bo naš uspeh.
Kot sledi iz ne skladanja konceptov Nacionalsocializma in krščanstva bomo zavrnili krepitev obstoječih veroizpovedi in vsako iskanje izvora krščanskih veroizpovedi. Tukaj tudi ne bo razlikovanja med različnimi krščanskimi veroizpovedmi. Zaradi tega razlog je misel onjeni dviganju Evangeličanske nacionalne cerkve sestavljene iz različnih evangeličanskih cerkev v popolnosti zavrnjena, ker je evangeličanska cerkev prav tako napačna kot je katoliška. Vsaka krepitev evangeličanske cerkve bi se slabo odražala na nas.
Zgodovinska napaka Nemških cesarjev iz srednjega veka je bila, da so vedno delali red v Rimu in Vatikanu.To je ista napaka katero vse prepogosto ponavljamo prepogosta. Red delamo tam kjer bi nam bolj bilo v interesu odtujevanje in ločitev. Hohenstaufeni bi morali imeti največji interes do razpadanja moči cerkve. S stališča reicha bi bilo najboljše brez papeža ali pa vsaj dva ter več kateri bi potem med seboj tekmovali. Namesto tega so Nemški cesarji posebno Hohenstaufeni
večkrat delali red v cerkvi. Pomagali so enemu papežu, da se je vzdignil nad svoje rivale, z uspehom za katerega so cesarji, takoj ko je njihov papež bil dovolj močen za to dobili od njega prve udarce. Vseeno cerkev je z namenom krepitve svojega močnega položaja večkrat uporabljala partikularizem vladarjev in kasneje strank in ta položaj okrepila z vsemi svojimi silami.
V prejšnjih generacijah je vodenje ljudi ležalo izključno v rokah cerkve. Država se je omejila na izdajanje zakonov in protokolov ampak izključno za vladanje. Pravo vodstvo ljudi pa ni ležalo v rokah države temveč cerkve. Duhovnik je prejel največji vpliv na življenje posameznika, družine in vseh ostalih. Vse kar ni odgovarjalo cerkvi je bilo zatrto z neverjetno krutostjo. Stoletja je država cerkvi na različne načine omogočala moč vpliva. Odvisno je bilo od cerkve če bo državi pomagala ali ji nasprotovala. Država je bila zmanjšana na pomočnico cerkve, odvisna je bila od nje. Borba Nemških cesarjev proti papežu je bila obsojena na propad v srednjem veku ter ponovno v novem veku, ker oblasti nad ljudmi ni imel cesar, temveč cerkev.
Ideološka odvisnost države, prepuščanje vodstva ljudi cerkvi je postalo neki naravnega že samo po sebi, tako da si nihče ni upal temu resno upreti. S tem ko so smatrali to za nedvomno dejstvo od začetka je bila absurdna neumnost vse do Hitlerjevega prihoda na oblast leta 1933.
Prvič v Nemški zgodovini je imel Fuhrer popolno in zavestno vodstvo ljudi v svojih rokah. S stranko, njenimi sestavnimi deli in priključenimi enotami je Hitlerje Hitler zase in tudi za vodstvo Nemškega Reicha instrument kateri ga je naredil neodvisnega od cerkve. Vsi vplivi kateri bi lahko oslabili ali oškodovali vodstvo naroda ustvarjeno s strani fuhrerja in NSDAP morajo biti eliminirani. Vse več in več ljudi se mora ločiti od cerkve in njenih organov, duhovnikov. Seveda se cerkve bojo, in se tudi morajo če gledamo iz njegovega gledišča braniti pred izgubo moči. Toda nikoli več ne sme biti vpliv na vodstvo naroda prepuščen cerkvam! Ta vpliv mora biti zlomljen, popolno in dokončno.
Samo vlada reicha in s tem tudi stranke, njeni deli in priključene enote imajo pravico voditi ljudi. Prav tako kot je čuden vpliv astrologov, vračev in drugih prevarantov država zatrla in eliminirala, tako mora biti tudi moč cerkvenega vpliva popolnoma odstranjena. Dokler se to ne zgodi državno vodstvo nima vpliva na posamezne državljane. In dokler se to ne zgodi narod in Reich ne morejo biti sigurni v bodočnost svoje eksistence.
Ponovili bi napake, katere so bile v preteklih stoletjih pogubne za reich, če bi glede na spoznanja naših ideoloških ne-somišljenikov krščanske veroizpovedi na kakršenkoli način dopustili krepitev katerekoli cerkve. Interes Reicha ne leži v osvajanju temveč v ohranitvi in okrepitvi naše osamosvojitve od cerkve.
Reichsleiter M.Bormann